Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja smo se s skupaj z našo psihologinjo Sabino Majerič odločili, da tokratni prispevek namenimo ozaveščanje o tistem delu zdravja, ki je velikokrat še vedno spregledan – duševnem zdravju in njegovi povezavi s spomini. V nadaljevanju boste tako lahko več prebrali o demenci – bolezni, ki nam lahko ukrade spomine.
Kaj je demenca in kako jo prepoznamo?
Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Najpogostejša je Alzheimerjeva demenca, poznamo pa tudi druge. V Sloveniji je več kot 32000 bolnikov z demenco, ta številka pa se na žalost še zvišuje (Spominčica, b. d.).
Demenco prepoznamo po spremembah, ki ovirajo vsakodnevno življenje osebe. Na začetku osebe pozabljajo predvsem nedavno pridobljene informacije, pomembne datume in dogodke ter se jih kasneje velikokrat ne spomnijo, težave imajo tudi z učenjem novih stvari in začnejo biti pri opravilih, ki so jih prej opravljale samostojno, odvisne od pomoči ostalih in od spominskih pripomočkov (npr. opomnikov). Drugi simptomi so še: težave pri iskanju pravih besed tekom pogovora, težave pri vključevanju vanj, težave s poimenovanjem predmetov, ki so jih prej poznali, opaziti je lahko tudi osebnostne in vedenjske spremembe ter spremembe v čustvovanju in razpoloženju, upad intelektualnih funkcij, zmožnosti orientacije in presoje, izgubljanje stvari, težave pri časovni in krajevni orientaciji, ponavljanje istih vprašanj ter zapiranje vase in izogibanje družbi. Če pri sebi ali pri svojih bližnjih opazimo te simptome in ovirajo naše življenje je tako dobro obiskati družinskega zdravnika, ki nas bo znal usmeriti do pomoči, ki si jo zaslužimo (Spominčica, b. d.).
Zavedajmo se, da veliko obolelih kmalu začne trpeti tudi zaradi osamljenosti in socialne izolacije, saj je komunikacija z njimi ravno zaradi bolezni lahko otežena. Prav tako pa jih je strah, da se bodo osramotili – zato je še toliko bolj pomembno, da jim pokažemo, da nam je mar in smo tukaj zanje (Huang idr., 2015).
V nadaljevanju je Sabina Majerič zbrala nekaj aktivnosti, ki lahko olajšajo komunikacijo z bolnikom. A bodimo pozorni – nabor aktivnosti, ki jih bomo lahko vpletli v posameznikov vsakdan je odvisen od stopnje njegove bolezni in ko razmišljamo o njih se moramo vedno vprašati: “ Ali so to aktivnosti, ki so tej osebi v pomoč in v kolikšni meri bodo izboljšale njeno počutje?”. V kolikor jo silimo v aktivnosti, ki ji niso všeč ali jih ne zmore več bomo namreč samo zvečali njeno stisko (Eader idr., 2016).
Kako so nam lahko v pomoč fotografije?
Tudi za posameznike, ki doživljajo miselni upad je pomembno, da ostanejo miselno aktivni in vpleteni v aktivnosti, ki jih veselijo, seveda ob ustrezni opori. Po lastnih poročanjih namreč pravijo, da si želijo, da jih ljudje ne bi videli samo kot bolnike, ampak kot enakovreden del skupnosti (Ward idr., 2018).
V ta namen se razvija veliko programov, ki jim pri tovrstnem vključevanju lahko pomagajo. Eden od teh je bila priložnost, da so pomagali pri delu v trgovini in svojo izkušnjo fotografirali. Tekom pogovora ob fotografijah so udeleženci lažje izpostavili kaj jim je med delom povzročalo težave in kaj jim je bilo blizu. Prav tako so lažje priklicali spomine na odnose z njihovimi sodelavci, dobili občutek hvaležnosti za dobro v njihovem življenju ter lažje sledili svoji rutini, ki te posameznike pomirja (Evans in Candy., 2014).
Na kaj ne smemo pozabiti?
Poleg pomembnosti dovolj velike in enostavno prepoznavne fotografije, ki je posamezniku blizu, je pomembno tudi, da uporabljamo preproste povedi in govorimo jasno. V kolikor naš sogovornik na pogovor ni pripravljen, ga v to ne silimo in mu dovolimo tudi odmor, tišino. Prav tako fotografije ne bodo primerne za vse – veliko posameznikov z demenco ima namreč težave tudi z vidom in pri njih moramo biti še posebej pozorni, da jih takšna aktivnost ne spravlja v stisko (Leroi, 2020). Poskušamo se ne osredotočati na izpostavljanje posameznikovih napak, ampak na čim bolj sproščujoč spodbuden pogovor, o tem kaj ima rad, kaj nam je skupno, kako se počuti ob ogledu fotografije, na kaj se spomni. Pri tem pa seveda dovolimo tudi konstruktivno izražanje negativnih čustev. Ob izražanju le teh je še toliko bolj pomembno, da damo posamezniku čas in dovolimo, da ne odgovori na naša vprašanja, če tega ne želi ali ne zmore. Že s tem, ko bomo v tišini sedeli ob njem ali ga prijazno prijeli za roko, v kolikor to želi, bo dobil informacijo, da smo tukaj zanj in da je za nas pomemben (Ward idr., 2018).
V kolikor se ob fotografijah pogovarjamo večkrat, bodo te naše dejavnosti imele verjetneje tudi dolgotrajnejše učinke. Glede na metaanalizo lahko ima terapija, ki vključuje tovrstne aktivnosti, pozitivne učinke celo na kognitivne zmožnosti posameznikov z demenco in vodi v zmanjšanje simptomov depresivnosti, ki se pri njih velikokrat pojavi (Huang idr., 2015).
V kolikor boste s takšnimi aktivnostmi poskusili tudi vi, bomo v naši ekipi zelo veseli tudi vaših izkušenj in zgodb. Pošljete nam jih lahko na email podpora@printeeapp.com.
LITERATURA
Bejan, A., Gündogdu, R., Butz, K., Müller, N., Kunze, C. in König, P. (2017). Using multimedia information and communication technology (ICT) to provide added value to reminiscence therapy for people with dementia. Zeitschrift Für Gerontologie Und Geriatrie, 51(1), 9–15. https://doi.org/10.1007/s00391-017-1347-7
Dooley, J., Webb, J., James, R., Davis, H. in Read, S. (2020). Everyday experiences of post-diagnosis life with dementia: A co-produced photography study. Dementia, 1–19. https://doi.org/10.1177/1471301220973632
Eades, M., Lord, K. in Cooper, C. (2016). ‘Festival in a box’: Development and qualitative evaluation of an outreach programme to engage socially isolated people with dementia. Dementia, 17(7), 896–908. https://doi.org/10.1177/1471301216658158
Evans, D., Robertson, J. in Candy, A. (2014). Use of photovoice with people with younger onset dementia. Dementia, 15(4), 798–813. https://doi.org/10.1177/1471301214539955
Gallagher-Thompson, D., Tzuang, M., Hinton, L., Alvarez, P., Rengifo, J., in Valverde, I. idr. (2015). Effectiveness of a fotonovela for reducing depression and stress in latino dementia family caregivers. Alzheimer disease and associated disorders, 29(2), 146–153. https://doi.org/10.1097/wad.0000000000000077
Huang, H.-C., Chen, Y.-T., Chen, P.-Y., Huey-Lan Hu, S., Liu, F., Kuo, Y.-L. in Chiu, H.-Y. (2015). Reminiscence therapy improves cognitive functions and reduces depressive symptoms in elderly people with dementia: A meta-analysis of randomized controlled trials. Journal of the american medical directors association, 16(12), 1087–1094. doi:10.1016/j.jamda.2015.07.010
Leroi, I. (2020). ‘Losing my glasses…losing my mind’: Perspectives on sensory impairment, dementia, loneliness and social isolation in older people. doi:10.1002/gps.5265
Rayment, G., Swainston, K. in Wilson, G. (2018). Using photo-elicitation to explore the lived experience of informal caregivers of individuals living with dementia. British journal of health psychology, 24(1), 102–122. https://doi.org/10.1111/bjhp.12342
Spominčica – Alzheimer Slovenija. (b. d.). O demenci. https://www.spomincica.si/?page_id=166
Ward, A., Schack Thoft, D., Lomax, H. in Parkes, J. (2018). A visual and creative approach to exploring people with dementia’s experiences of being students at a school in Denmark. Dementia, 19(3), 786–804. https://doi.org/10.1177/1471301218786636
